Radol'ca - Pristno Sladka
10°C, dež
dež (Vir: ARSO) Več o vremenu v Radol’ci
Išči

Dobrave

1 / 2
Široko območje dobrav je najbolje spoznavati na izletu s kolesom. Lokalne ceste in kolovozi povezujejo vasi s starimi domačijami in prikupnimi cerkvicami, na travnikih in ob gozdovih stojijo pisani čebelnjaki, tu in tam pa se nad strmimi stenami odpirajo čudoviti razgledi na Radol’co.
Skrajni vzhodni del Radol'ce predstavlja svet dobrav, ki se razprostira na obeh bregovih reke Save. Pobočja, porasla z gozdom, in strmine, ki jih zaznamujejo skalnate klade konglomerata proti strugi reke Save, uokvirjajo razgledne travnate vrhove gričevja. Ti navidezni griči so v resnici široke terase, ki tvorijo ravan, razprostirajočo se med Tržičem, Kranjem in Radovljico. Ime dobrava je nastalo po dóbu ali hrastu, ki ga je danes bolj malo. Več je drugih listavcev, še največ pa smreke. Površje dobrav predvsem na desnem bregu Save zaznamujejo kraški pojavi, značilne so vrtače in uvale.

Sprehod, pohod ali izlet s kolesom vam bo razkazal še neodkrite bisere pristne narave. Pestrost dobrav lahko občudujete na Naravoslovni učni poti Pusti grad, ki vas popelje iz Radovljice preko reke Save, skozi konglomeratne skalne pečine in balvane na vrh travnatih dobrav in do Pustega gradu.

Na levem bregu reke Save ležijo Brezje, Ljubno, Mošnje, Posavec in niz vasi ob vznožju Dobrče med Begunjami in Tržičem. Na desnem bregu Save so Lancovo, Spodnja in Zgornja Lipnica, Vošče, Brdo, Kamna Gorica, Kropa, Otoče, Spodnja, Srednja in Zgornja Dobrava, Mišače, Prezrenje, Podnart in vasi na obronku Jelovice.
E-obveščanje
Naročite se na novice o dogodkih v Radol'ci
Prijava
Slovenske alpe  

I feel Slovenia