Slovenija je s svojo bogato čebelarsko tradicijo in predanimi čebelarji včeraj prejela novo veliko priznanje.
Slovenci smo že od nekdaj ponosni na svojo bogato čebelarsko dediščino, med katere nedvomno sodijo posebnosti kot so kranjska čebela, tradicionalni panji, panjske končnice, čebelnjaki in prevažanje čebel na pašo. Znanja in tehnike na področju čebelarstva, ki se skrbno prenašajo iz roda v rod in temeljijo na stoletni tradiciji, so slovenskega čebelarja postavile za zgled v drugih državah. Naši čebelarji so danes v svetu poznani kot odlični strokovnjaki na svojem področju, ki so dobro organizirani in čebelarijo na čebelam prijazen in trajnosten način.
Po svetovnem dnevu čebel, ki so ga pred nekaj manj kot petimi leti razglasili Združeni narodi, je Slovenija s svojo bogato čebelarsko tradicijo in predanimi čebelarji včeraj prejela novo veliko priznanje. Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine,je včeraj na zasednju v Maroku na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal nominacijo Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, ki jo je Slovenija oddala marca 2021. Pod vodstvom Ministrstva za kulturo je pri pripravi nominacije sodeloval tudi Čebelarski muzej iz Radovljice.
Čebelarski muzej s sodobno razstavo odstira izjemen svet čebele kranjske sivke in slovenskega čebelarstva. Razstava približa zapuščino svetovno znanih čebelarjev in opominja o pomenu ohranjanja čebel in zdravega okolja zanje.
Sprehodite se po enem najlepših starih mestnih jeder v Sloveniji. Občudujte slikovite hiše iz 16. in 17. stoletja ter se poglobite v zgodbe, ki jih pišejo njihovi prebivalci.
Arhitekturno podobo graščine zaznamuje 18. stoletje, notranjost pa polnijo muzeji, glasba in prireditve.