Cerkev Marijinega vnebovzetja

Zunanja podoba

Na fasadi cerkve je ohranjena gotska freska Marije kraljice z Jezusom na prestolu s signaturo slikarjev Nikolaja in Štefana iz Gorice, ki sta delovala na prelomu 14. in 15. stoletja. To je najstarejša podpisana fresko na Slovenskem. V pročelju cerkve najdemo fresko akademskega slikarja Vinka Tuška iz leta 1995, ki je nadomestila prvotno fresko iz obdobja gotike.

Zanimivost župnijske cerkve je zvonik, ki je ločen od cerkve, kar v slovenskih deželah ni običajno. Prvotni zvonik, ki se je cerkve držal na pročelju, je bil porušen v potresu leta 1511, vidni pa so ostanki zadnje stene. Po potresu so novi zvonik zgradili ločeno od cerkve in ga pozneje povečali ter konec 18. stoletja delno barokizirali. Na prostostoječem zvoniku je gotski portal z letnico nastanka 1522–23.
 

Zgodovina cerkve

Prva cerkvena zgradba naj bi stala na tem mestu že v rimski dobi, v 4. stoletju. Sredi 12. stoletja so staro cerkev, ki je bila posvečena Mariji in je privabljala številne romarje, porušili in na njenem mestu zgradili novo. Leseno kapelo je takrat zgradil briksenški duhovnik na svojem posestvu, pozneje pa z dovoljenjem oglejskega patriarhata na istem mestu postavi kamnito kapelo. V 14. stoletju je bila cerkev triladijska in je imela tri prezbiterije. Konec stoletja so jo prezidali v gotskem slogu, v 17. in 18. stoletju pa je dobila baročno preobleko. Prvotni leseni strop v ladji so nadomestili s kupolo, podrli tri prezbiterije in naredili enega kvadratnega, stranska dva pa spremenili v zakristijo.
 

Notranjost cerkve

Prezbiterij je leta 1736 poslikal Franc Jelovšek z iluzionistično upodobitvijo Marijinega vnebovzetja. Glavni oltar, posvečen Materi božji, je iz 18. stoletja in vsebuje več kipov različnih umetnikov iz 17. in 18. stoletja. Stranski oltar sv. Antona Padovanskega je delo Janeza Vurnika, sliko zanj pa je naslikal Matija Bradaška. Oltar sv. Andreja je tovarniško tirolsko delo, prav tako kot tudi oltar na desni strani.

Radovljiški graščak Ditrichstein je leško cerkev izročil protestantom. Iz tega časa izvira slika Jezusovega krsta v reki Jordan iz 16. stoletja. To delo neznanega severnoitalijanskega avtorja je najstarejša slika v cerkvi, ki hrani tudi kakovostne postne slike Leopolda Layerja iz leta 1795.

V notranjosti cerkve je mogoče opaziti tudi grbe plemiških rodbin in poznejših držav. Med njimi so grb Ortenburških grofov, Celjskih grofov, Habsburžanov in Thurnov, pa tudi grb Kraljevine Jugoslavije, Federativne republike Jugoslavije in Slovenije.