Najslavnejši radovljiški arhitekt

Mimo stavbe na Miklošičevi ulici sem se največkrat sprehodila v času študija. Ima namreč odlično lokacijo med železniško postajo in Tromostovjem, njene barve pa so tudi take, da jo je zares težko zgrešiti. Pročelje nekdanje Zadružne gospodarske zbornice mi je bilo vedno zelo všeč. Njene živahne barve sredi Ljubljane so me tako navdušile, da sem šla težko mimo, ne da pogled obrnila v njeno smer. Verjamem, da nisem bila edina.

Ob letu evropske kulturne dediščine, in tik pred obletnico Vurnikovega rojstva, je prav, da nanj opozorimo tudi v našem blogu. Ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju velja namreč za pionirja moderne slovenske arhitekture in utemeljitelja urbanizma na Slovenskem. V Radovljici nanj spominja nekaj stavb v neposredni bližini starega mestnega jedra. 

Ivan Vurnik je bil rojen 1. junija 1884 v Radovljici v na videz preprosti kmečki hiši ne daleč od vhoda v staro mestno jedro. Hišo v nekdanjem Podmestu je leta 1843 kupil podobar Janez Vurnik starejši in v njej osnoval in vodil uspešno podobarsko delavnico. Obrt je zatem nadaljeval njegov sin, Janez Vurnik ml., ki je bil v svojem delu prav tako zelo uspešen. Izklesal je tudi kip Marije z detetom, ki krasi vogalno nišo hiše. Danes je original hranjen v Narodni galeriji v Ljubljani, nišo pa krasi kopija.

Ivan Vurnik, ki je študiral na Dunaju in v Rimu, se je leta 1911 poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler, kar je pomembno vplivalo tudi na njegovo delo. Z ženo sta namreč veliko in dobro sodelovala, tudi pri že omenjeni fasadi Zadružne gospodarske zbornice. V Radovljici je najboljši primer njunega sodelovanja tabernakelj v stranski kapeli cerkve sv. Petra. 

Vurnik je bil je eden od ustanoviteljev oddelka za arhitekturo na tedanji Tehniški fakulteti v Ljubljani, ki ga je kasneje tudi vodil. Prvi projekti po vrniti v Ljubljano leta 1919 so bili usmerjeni v iskanje nekakšnega posebnega "narodnega sloga". Rezultat je tudi fasada Zadružne gospodarske zbornice, po letu 1925 pa se je usmeril v funkcionalizem.

Njegova dela obsegajo stavbo sanatorija za pljučne bolnike na Golniku, Anatomski inštitut v Ljubljani, Narodni dom v Kranju in še mnogo drugih. Po letu 1930 je pričel ustvarjati urbanistične načrte za različna slovenska mesta, ki pa niso bili vsi realizirani. Leta 1966 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1970 je postal častni občan Občine Radovljica. Po upokojitvi leta 1957 se je skupaj z ženo Heleno vrnil v Radovljico in v svoji rojstni hiši živel do smrti leta 1971.

Kaj vse njegovega si lahko ogledate v Radovljici in njeni okolici si poglejte TUKAJ. S seboj pa si za spomin odnesite še katero od čudovitih Daril slovenske arhitekture.

Na pobudo Centra arhitekture je že pred leti v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje nastala tudi sodobna serija spominkov in poslovnih daril pod skupnim imenom Darilo slovenske arhitekture. Čudoviti in uporabni predmeti črpajo ideje v bogati zapuščini slovenskih arhitektov. Prvi sklop je bil namenjen prav Ivanu Vurniki in njegovi ženi Heleni Kottler Vurnik. Izdelke z motivi, ki sta jih zakonca Vurnik uporabila pri načrtovanju stavb, so mladi slovenski oblikovalci in oblikovalke pod okriljem Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pretvorili v čudovite izdelke. Zbirka se stalno dopolnjuje, Vurnikova serija izdelkov pa je na voljo v TIC Radovljica.