Sprehod po Radovljiških obrteh

S prihodom decembra mesta vse povsod zažarijo v prazničnih lučkah. Radovljica pri tem ni izjema, a se bolj kot z lučmi veliko bolj ponaša z unikatnim okrasjem iz naravnih materialov, ki poudarja okoljsko trajnost, ter prepozna in počasti lokalno tradicijo.

Poleg tega naravnega okrasja pa so tokrat glavna zvezda prazničnega krašenja umetniška dela akademske slikarke Mete Šolar, ki je že drugo leto zapored s svojimi poslikavami okrasila okna v starem mestnem jedru Radovljice - letošnje motive smo črpali iz obrtniške dejavnosti. V Radovljici so v pritličjih hiš stoletja delovali raznorazni mojstri. Na nekaterih hišah je nekdanja obrt vidna iz okrasja na pročelju, mi pa smo se za poslikave osredotočili na dejavnosti prisotne tam aktualne v času zgodnjega 20. stoletja. 

Pot mestne galerije se začne pri Bogatajevi hiši - današnji čokoladnici - ki ima že sama sicer krajšo a zanimivo zgodbo - panoga, na katero se poslikava nanaša, pa je klobučarska obrt. Pred 150 leti je stavba za prodajalno delovala kot tovarna klobukov, ki je izdelovala več kot 450 različnih tipov, saj so bili klobuki do še ne dolgo nazaj nepogrešljiv del oblačila. Klobuke so prodajali v prostorih današnje čokoladnice, kjer na oknu poslikava prikazuje nekaj najbolj priljubljenih tipov v času med vojnama.

V Vili Savnik (v celoti ohranjeno delo arhitekta Ivana Vurnika), so v 20ih letih odprli takrat največjo trgovino z mešanim blagom v Radovljici, na katero spominja kovana podoba boga Hermesa oz. Merkurja in velika izložbena okna. Motiv ilustracij je tu specifično blago in oblačila, umetnica pa se je v vsako odločila dodati zavese, ki kot skupni element – prav tako tekstilni izdelek – poslikave te stavbe povezujejo v celoto.

Ker v 18. stoletju Turki niso več ogrožali mesta, so takratni grofje ljudem dovolili prezidavo predmestnega jarka in obzidja s hišami. V 19. stoletju je v eni od hiš delovala zbiralnica pisem na poti Ljubljana-Beljak, ki pa se je kasneje preselila v Grajski dvor.

Obrti so se skozi čas v večini hiš pogosto popolnoma menjale, v t.i. Dralkovi hiši (danes vinoteka Sodček) pa je originalna hišna obrt – torej prodaja vina, hranjenje sodov in gostilna - živa še danes. Radovljica je kljub svoji legi že od nekdaj pomembna za vinsko trgovino in vinoteka velja za eno najuspešnejših trgovin z vinom na Gorenjskem.

V prostorih današnjega Turistično-informacijskega centra sta v času pred 2. svetovno vojno v delovala frizerski salon oz. brivec (v pritličjij) in popravljalec dežnikov (v kleti). Poslikava tu izstopa, saj ne predstavlja nobene od njiju. Ilustriran je le preprost praznični venec.

Na vratih Bukvarne opazimo ilustracijo dolgih vzorčastih nogavic, ki se jih je nekoč nosilo. Stavba je namreč rojstna hiša našega Antona Tomaža Linharta, kogar oče se je ukvarjal z obrtjo nogavičarstva in veljal za enega najbogatejših Radovljičanov tistega časa, tradicijo pa je prinesel iz svoje domovine Češke.

V stavbi poleg nje je včasih delovala Hudovernikova trgovina (reliefa izdelkov in tehtnice nad vrati so jih 'reklamirali' kot dobro založene in poštene). Kot prikazuje poslikava, pa se je v isti hiši izvajala tudi pekovska dejavnost in sem so za praznike gospe nosile peči potico.

Benedičičeva hiša oz. Hiša Linhart danes služi kot kavarna in hotel, sprva pa so se tu ukvarjali z ranocelništvom in kirurštvom. Ker pa pogledi na procese in orodja te obrti niso ravno prijetni, se je umetnica raje odločila za z malo bolj praznično estetiko in upodobila urarstvo, ki ga je leta 1904 tu prevzel Anton Murovec.

S še zadnjo točko mestne galerije se srečamo pri eni od malih hiš na Gradiški poti, kjer je na začetku stoletja Anton Petrovič začel s čevljarstvom in sam dolgo časa mesto preskrboval s svojim delom. 

Kako lahko o obrteh izveste še več? Pridružite se vodenemu sprehodu v nedeljo, 22. decembra ob 14.00. Zbor na krožišču pred mestnim jedrom.

Zapisala: Mojca Lapuh