Freske Matije Bradaška v cerkvi sv. Urha veljajo za enega najkakovostnejših spomenikov stenskega slikarstva 19. stoletja v Sloveniji.
Sredi vasi Begunje, prav nasproti mogočne graščine, stoji cerkev sv. Urha. Preprosta zunanjost je pravo nasprotje bogato poslikane notranjščine. Notranjost cerkve lahko spoznate med vodenim ogledom Begunj.
Cerkev sv. Urha v Begunjah je bila prvič omenjena že leta 1403. Prvotno je bila lastniška cerkev blejskega gospostva briksenških škofov. Današnja baročna cerkev je bila dograjena v drugi polovici 18. stoletja, ko so jo prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen v Begunjah.
V cerkvi je pet kamnitih oltarjev. Glavni oltar sv. Urha je nastal v začetku 18. stoletja in je bil v cerkev prinesen od drugod. Prvotno oltarno sliko je v začetku 20. stoletja nadomestila slika Ivana Šubica.
Starejši od cerkvene stavbe je tudi stranski Marijin oltar. Nastal naj bi okrog leta 1700 in je najprej krasil kapelo na gradu Kamen. Na oltarju je grb gospodov Lamberških, lastnikov gradu. Stranski oltar sv. Mihaela je kopija Marijinega oltarja in prav tako nosi grb Lambergov. Okrog leta 1900 so ga spremenili v oltar Srca Jezusovega in na oltarno mizo postavili kip Srca Jezusovega.
Poslikava notranjščine velja za najboljše delo Matije Bradaška in za enega najkakovostnejših spomenikov stenskega slikarstva 19. stoletja pri nas. Osrednji prizor v ladji so binkošti, obkrožajo jih prizori iz Kristusovega življenja. Na stenskih poljih ob oknih prvega dela prezbiterija so groteske, na notranji strani obočnih lokov pa štiri kreposti (pravičnost, moč, razumnost, zmernost).
Ob cerkvi je doprsni kip škofa Antona Bonaventure Jegliča, ki je bil rojen v Begunjah leta 1850. Izdelal ga je domačin Stane Kolman. Kip kanonika in begunjskega župnika Martina Erklavca je v zahvalo za pomoč izdelal kipar in slikar Nikolaj Mašukov.
Begunje pod goro Begunjščico so rojstni kraj slovenske narodno-zabavne glasbe in kraj navdiha za številne pesmi Slavka Avsenika.
Z lokalnim vodnikom obiščite zanimivosti v Begunjah na Gorenjskem.
Vaška pot vabi na sprehod skozi rodni kraj Slavka Avsenika, kjer je še vedno živ spomin na pretekle dni.
Ob graščini se sprehodite pod krošnjami kostanjevega drevoreda. Ta vodi do Plečnikovih umetnin in urejenega grobišča talcev v parku.