Anton Tomaž Linhart je bil rojen v Radovljici 11. decembra 1756. Njegov rojstni dan je občinski praznik, po njem pa se imenjuejo številne ustanove v Radovljici. Osrednji spomenik stoji nasproti Ekonomske gimnazije in srednje šole ob Gorenjski cesti. Ima obliko odra in knjige, v kateri je izrezana znamenita Linhartova podoba.
Bronast spomenik je delo domačinov, akademskega kiparja Staneta Kolmana iz Begunj in arhitekta Marka Smrekarja iz Lesc. Park ob spomeniku krasijo unikatne kovane luči.
Anton Tomaž Linhart
Rojen je bil v Radovljici in je v otroštvu živel v eni zadnjih hiš takratnega mesta (zdaj Linhartov trg 7). Razburljivo življenje ga je že zgodaj peljalo v Ljubljano in od tam za kratek čas na Dunaj, ki je bil v času cesarice Marije Terezije cvetoče kozmopolitansko mesto. Svetovljansko okolje ga je naredilo samozavestnega in ambicioznega, srečal se je z gledališčem, literaturo in glasbo.
Po vrnitvi v Ljubljano je bil del intelektualne elite in je jasno izražal svoje razsvetljenske nazore. Umrl je v noči med 14. in 15. julijem leta 1795, star 39 let.
Najpomembnejši deli Antona Tomaža Linharta sta Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der Südlichen Slaven Oesterreichs (Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije, 1788, 1791) in uprizoritev lastnega dramskega dela Županova Micka 28. decembra 1789. Prvo delo velja za začetek slovenskega nacionalnega zgodovinopisja, drugo pa pomeni rojstvo slovenskega gledališča.
Z njegovim življenjem in delom se lahko srečate na stalni razstavi v Mestnem muzeju v Radovljici.
Povezane novice
Anton Tomaž Linhart (1756–1795)
Spoznajte zakaj je bilo 18. stoletje prelomno za razvoj slovenstva in slovenskega gledališča.
Sodobni izdelki kroparskega kovaštva
Radovljico krasijo sodobni kovani izdelki, ki so delo slovenskih oblikovalcev in kovaških mojstrov iz Krope.
Secesija v Radovljici
Podajte se na sprehod po Radovljici in poiščite secesijsko Čebelico, vilo Beli dvor, Šarčevo in Šmajdovo vilo.
