Brezje

Slava Brezij se je pričela v 19. stoletju, ko se je ob milostni podobi Marije Pomagaj zgodilo nekaj čudežnih ozdravljenj. Leta 1988 je cerkev Marije Pomagaj na Brezjah papež Janez Pavel II. razglasil za baziliko. Leta 2000 je bila bazilika Marije Pomagaj razglašena za slovensko narodno svetišče. 

Za svetišče skrbijo frančiškani, ki so ob cerkvi postavili samostan. Na njegovem dvorišču je čudovita kapela, za katero je načrte izdelal arhitekt Ivan Vurnik. Ob baziliki je kip papeža Janeza Pavla II, pred baziliko pa urejen park s kipom svete družine, velikim križem in razstavo na prostem. Tik ob baziliki je v prostoru nekdanjega hleva urejen Muzej Jaslic z bogato zbirko jaslic z vsega sveta.

Vse potrebne informacije o obisku Brezij ponujajo v sodobnem Romarskem uradu. Tudi če želite Brezje obiskati s skupino ali darovati za sveto mašo, vam bodo tu z veseljem pomagali.

Z Brezij vodi pohodna Pot miru proti Peraškima slapovoma, urejeni sta dve romarski poti: Rožnovenska pot in Božja pot Otoče - Brezje.

ZGODOVINA VASI

Brezje so bile v pisnih virih prvič omenjene že v 11. stoletju, nastanek imena pa ima več razlag. Po eni od teh ime izhaja iz številnih brez, ki naj bi rasle na tem območju. Domačini še danes raje uporabljajo besedo breški (breško polje, breška Marija), medtem ko je uradno v uporabi beseda brezjanski (brezjansko polje, brezjanska Marija). Domačini so se nekdaj preživljali s kmetovanjem in konjerejo, dodaten vir zaslužka pa je bilo kamnoseštvo, ki je temeljilo na zelenem peračiškem tufu. V vasi Črnivec pri Brezjah še vedno deluje znana delavnica družine Kocijančič.