Kaj dobrega kuhajo v kočah nad Radovljico?

Že na obisku mestnega jedra vas razgledi po okolici nedvomno zvabijo v hribe. Na severu in jugu se pogled ustavlja na gozdnatih pobočjih ter še više na vrhovih gora. Tam je doma pristna hribovska malica in prijetno vzdušje planin. V marsikateri planinski postojanki lahko uživate na čudovitem kosilu z razgledom.

Marsikaj dobrega lahko najdete visoko nad Radovljico in njeno okolico: od klasike slovenskih gorskih koč, ki zajema žgance, jedi na žlico in štruklje pa vse do dišečega domačega kruha, pestrih kosil in zanimivih, lokalno obarvanih napitkov.

Takole vas povabimo: od Begunjščice proti planini Preval prek Dobrče in Goške ravni vse do Vodiške planine. Preden pa tudi zares odrinete na kak planinski izlet, ne pozabite – v gore se odpravimo ob primerni uri in dobro pripravljeni, ustrezno opremljeni, z dovolj tekočine nahrbtniku in takrat, ko je ugodna vremenska napoved. Namige za ture, si lahko poiščete na tej povezavi.

Roblekov dom: domači kruh in zraven še harmonika

Najprej kratek skok v nekaj let oddaljeno preteklosti: leta 2017 je Roblekov dom na Begunjščici (1657 nadmorskih metrov) osvojil naziv Naj planinska koča.

Oskrbnik Roblekovega doma Simon Koščak pravi, da kuhajo standardne jedi: »Od glavnih jedi so tu jota, ričet, obara in kmečka pojedina. Sami pečemo kruh, pripravljamo skutine štruklje in štrudelj. Ta je jabolčni, ko je sezona, pa mu dodamo maline oziroma robide. Imamo tudi kislo mleko ter ajdove žgance z ocvirki.«

Če boste imeli srečo in se na Roblek podali med konci tedna, pa vas bo morda med gorskim kosilom spremljala še skladna glasba, denimo tista znana Na Roblek bom odšel. »Nekako na vsakih štirinajst dni imamo v domu tudi harmoniko,« pojasni oskrbnik.

Še zanimivost: kot lahko preberemo v spletnem leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin, je bil Hugo Roblek (1871 – 1920) farmacevt in planinec, ki je bil tesno povezan z Radovljico. »Z Jakobom Aljažem sta položila temelje slovenskega planinstva na Gorenjskem,« še omenja spletni leksikon in dodaja, da je Roblek leta 1895 z dr. Jankom Vilfanom ustanovil radovljiško podružnico Slovenskega planinskega društva: »V oporoki je svojo hišo v Radovljici zapustil radovljiški podružnici Slovenskega planinskega društva. Z izkupičkom od prodane hiše so leta 1933 na Begunjščici zgradili Roblekov dom.«

Koča na planini Preval: nekaj na žlico, žganci in štruklji

Izvedeli smo, da predvsem ob koncih tedna na planini Preval, imenovani tudi Prevala (1311 nadmorskih metrov), kuhajo domačo hrano. Takrat tod diši po jedeh na žlico in žgancih, pripravijo tudi skutine štruklje. Te postržejo z drobtinami in marmelado ali pa nanje, ko so še topli, položijo tablico čokolade.

Na planini Preval dobite tudi kislo mleko, zato lahko omenimo še to: na planini se tudi to poletje pase nekaj deset krav in te so tiste, ki dajo mleko za skuto (iz katere v kuhinji pripravijo štruklje) kot tudi za kislo mleko, ki se po stari planinski navadi izredno lepo ujame z ajdovimi žganci!

Koča na Dobrči: hrana, ki jo planinci obožujejo

Koča na Dobrči (1478 nadmorskih metrov) se po tradiciji uvršča med finaliste izbora Naj planinska koča, leta 2012 pa je ta laskavi naziv tudi osvojila. Na Dobrči kuha Aleš Belak, ki nam na vprašanje, katera od jedi je med pohodniki pravi hit, med nasmeški odgovori: »Pravzaprav vse, kajti vse tisto, kar skuhamo, gre zelo hitro na mize.«

In kaj kuhajo najraje kuhajo? Mnogo tega – enolončnice (segedin, vampe, golaž v kotličku, joto, ričet, obaro), kot tudi nadevane paprike, pečena rebra s praženim krompirjem, seveda tudi žgance in skutine štruklje, ki jih po želji postrežejo z borovničevim prelivom. Ni pa vse na jedilniku vsak dan in lahko se tudi zgodi, da bo katera od jedi bolj proti kasno že pošla, kajti obiskovalcev je na Dobrči tudi letos zelo veliko, dober glas o hrani, ki jo pripravi kuhar Aleš, pa se je med planinci v zadnjih letih zelo razširil.

Če že nekaj let niste bili na Dobrči, pa še to: v zadnjem obdobju so v koči mnogo tega postorili in obnovili. Zdaj imajo poleg obnovljene kuhinje tudi novo streho, med drugim pa še sobe, v katerih je prostora za tja do 20 ljudi.

Planinski dom Goška ravan: tekoča zlatorogova skrivnost

Na Goški ravni (933 nadmorskih metrov) je najemnica Mateja Avsenek. Kuha domačo hrano, torej ajdove žgance, enolončnice, pečena rebra s praženim krompirjem, tudi burgerje. Suha rebra postreže s krompirjevo solato, za sladico pa je tu vselej domač jabolčni zavitek. »Nič ocvrtega nimamo na jedilniku,« pojasni Mateja Avsenek in doda, da v domu strežejo tudi kislo mleko.

Še eno posebnost naniza sogovornica: »Čaj zlatorogova skrivnost, ki ga kuhamo v domu, pripravi Mateja Reš – v Zgornjih Gorjah domačijo Vrt okusov.« Spotoma, Mateja Reš je tudi ena od tistih kmetovalk, ki jih boste prvo soboto v mesecu med 10. in 12. uro najbrž srečali na Radolški tržnici, kjer vas bo razveselila z domačimi dobrotami, čaji, s kruhom iz krušne peči in še s čem.

Dom na Goški ravni je ob ponedeljkih in torkih zaprt, vse ostale dni pa je tu ekipa, ki jo vodi Mateja Avsenek.

Partizanski dom na Vodiški planini: različni odtenki štrukljev

Že desetletje je Heidi Kardoš najemnica Partizanskega doma na Vodiški planini (1080 nadmorskih metrov). Ko jo vprašamo, kaj je posebnost njenega kuhanja, se nasmehne: »Verjetno so to štruklji, saj jih pripravimo v različnih okusih.«

Tako je na Vodiški planini na voljo vsaj pet različnih odtenkov štrukljev, odvisno od sezonskih sestavin, pa bodo na mizo lahko pripotovali tudi jagodni ali borovničevi, orehovi in lešnikovi, mandljevi s kokosom, takšni z gozdnimi sadeži, seveda tudi skutini.

A ne samo slani, tudi sladki so štruklji iz Partizanskega doma, saj Heidi Kardoš pripravi še zelenjavne in gobove in tudi breglutenske.

Poleg naštetega so na jedilniku Partizanskega doma še: divjačinski golaž, bograč, ričet (tudi v veganski različici), jota in obara, kot tudi pečena svinjska rebra, pečenka in še kaj.

»Pri nas so gostje tako kolesarji kot tudi pohodniki in konjeniki,« pojasni najemnica Partizanskega doma, medtem ko se z Vodiške planine ravno poslavlja dobro razpoložena skupina konjenikov.

To je bil naš kratek – in okusen – sprehod po radovljiških planinah, še nekaj zanimivosti iz naših gora pa smo nanizali tukaj.

In ker smo žgance že tolikokrat omenili, je tu še recept zanje. V slovenskih planinskih domovih največkrat najdemo ajdove, no, mi smo v Špelini shrambi našli navodila za pripravo koruznih, ki so prav tako imenitni!

Vsebina je nastala v sklopu projekta LAS "EKO Okusi Slovenije", ki je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Za vsebino je odgovoren Javni zavod Turizem in kultura Radovljica. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vir financiranja: Evropski skmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)