Bazilika Marije Pomagaj

Cerkev sv. Vida je razglašena za baziliko Marije Pomagaj. Devica Marija je zaščitnica slovenskega naroda, Brezje pa so slovensko narodno svetišče. Romarje privablja od leta 1863.

Pročelje je bogato okrašeno z mozaičnimi simboli, napisi, rozeto in drugim likovnim okrasjem po načrtih arhitekta Ivana Vurnika iz Radovljice. Med dvema polkrožnima stebroma iz rdečega marmorja so umetelno oblikovana dvokrilna vrata. Na desnem krilu so od spodaj navzgor izrezljane podobe prerokov, ki so napovedovali Marijino rojstvo: Mojzes, David in Izaija. Na levem krilu so upodobljene Marijine predpodobe: Sara, Rahela in Judita. 

Prostor pred baziliko je urejen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. V parku je kip svete družine in spomenik papežu Janezu Pavlu II., ki je cerkev sv. Vida leta 1988 razglasil za baziliko. Ob baziliki je frančiškanski samostan, zgrajen 1898. Leta 2017 so v njem uredili sodoben Muzej Jaslic.

V atriju med cerkvijo in samostanom stoji kapelica sv. Frančiška Asiškega, izdelana v slogu slovenske planinske koče po načrtih Ivana Vurnika. Oltarna slika je delo slikarja Lojzeta Perka. Atrij je okrašen z mozaiki, ki so jih po Vurnikovih načrtih izdelale šolske sestre v Radovljici.

KAPELA MATERE BOŽJE

Čeprav kapela Matere Božje ne stoji v sredini, predstavlja središče brezjanskega svetišča. Strop in Marijino podobo v lesenem oltarju je leta 1814 poslikal Leopold Layer kot zaobljubo za rešitev iz ječe. Po načrtih arhitekta Janka Omahna so kapelico prenovili leta 1954. Tlak kapele je iz brušenega bosanskega granita, stene so obložene z istrskim marmorjem. Oltar, majhen kakor prej, je iz belega kararskega marmorja. Na pozlačenem tabernaklju visi na vinski trti grozd z jagodami iz bleščečih rubinov. Nad tabernakljem je milostna podoba Marije Pomagaj, ki jo obdaja pozlačen kovinski okvir, posut z različnimi naravnimi kamni, nabranimi po vsej Sloveniji.

ZGODOVINA CERKVE

Na mestu današnje romarske cerkve na Brezjah je prva cerkev, posvečena sv. Vidu, stala v 14. ali 15. stoletju. Kapela Matere Božje je bila prizidana kasneje. Današnja mogočna novorenesančna cerkev je delo arhitekta Roberta Mikovitza iz Gradca in je bila posvečena leta 1900.

NOTRANJOST CERKVE

Notranjost je  renesančna. Nad belim glavnim oltarjem je mozaična slika sv. Vida, ki je še zdaj patron cerkve. Glavni oltar in vsi trije stranski oltarji ter njihove poslikave ter kipi so delo slovenskih umetnikov Janeza Vurnika, Joža Pavlina, Ivana Groharja, Ivana Vavpotiča. Veliki tabernakeljski oltar velja za najlepšega med Vurnikovimi tabernakeljskimi oltarji. 

SVETE MAŠE:

Poleti:
Ponedeljek - sobota: 7.00, 8.30, 10.00, 16.00, 19.00
Nedelja in prazniki: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00, 19.00
Pozimi:
Ponedeljek - petek: 7.00, 10.00, 18.00
Sobota: 7.00, 8.30, 10.00, 16.00, 18.00
Nedelja in prazniki: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30 16.00, 18.00