Ob graščini se sprehodite pod krošnjami kostanjevega drevoreda. Ta vodi do Plečnikovih umetnin in urejenega grobišča talcev v parku.
Mogočen dvorec Katzenstein ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Na ogled vabita park z deli Jožeta Plečnika in Borisa Kalina ter Muzej Talcev.
Od graščine kostanjev drevored vodi k lopi Brezjanki in naprej k paviljonu s kapelico sv. Jožefa, ki je dobil ime Jožamurka. Načrte zanju je v letih 1937–39 po naročilu usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega izdelal arhitekt Jože Plečnik.
V parku je urejeno grobišče talcev in borcev druge svetovne vojne, ki ga je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar. Kipi Talca in Pripornika iz brona ter Talke iz kraškega marmorja, ki stojijo v parku, so delo Borisa Kalina. Tam je tudi nekdanji zvon iz župnijske cerkve, ki ga je leta 1923 vlila Kranjska industrijska družba, in spomenik žrtvam fašističnega nasilja Sintom.
Graščina z zapori in parkom z grobiščem ter Plečnikovima Jožamurko in Brezjanko so razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena. Ogled notranjosti ni mogoč.
Graščina Katzenstein v središču Begunj, prvotno poznana kot dvor Begunje, je bila zgrajena v 14. stoletju. Današnja podoba je nastala s prenovami v 16., 17. in 18. stoletju. Hudo preizkušnjo je doživela leta 1439, ko jo je razdejal Jan Vitovec. V času protestantizma je bila v nekdanjem stolpu protestantska kapela, v kateri je pridigal Jurij Dalmatin in ki jo je protireformacijska komisija pozneje razstrelila.
Graščina je dobila ime po Kacijanarjih, ki so bili njeni lastniki od druge polovice 14. stoletja pa vse do leta 1764. Takrat so lastniki postali znameniti grofje Lambergi in jo združili s posestjo gradu Kamen. Pozneje je postala last ljubljanskega fevdalca Jermana, ta pa jo je leta 1875 prodal avstro-ogrski pravosodni upravi, ki je v njej uredila žensko kaznilnico. Vodile so jo usmiljenke reda sv. Vincencija Pavelskega.
V času nemške okupacije so bili v graščini zaprti politični zaporniki. Od leta 1953 je v večjem delu graščine Psihiatrična bolnišnica Begunje. V pritlični stavbi na severozahodnem delu so bili med okupacijo zapori, od leta 1961 pa je preurejena v Muzej talcev.
Zgodba druge svetovne vojne. Nekdanje jetniške celice gestapovskega zapora so spremenjene v spominski muzej. Odprto po predhodnem dogovoru.
Z lokalnim vodnikom obiščite zanimivosti v Begunjah na Gorenjskem.
Vaška pot vabi na sprehod skozi rodni kraj Slavka Avsenika, kjer je še vedno živ spomin na pretekle dni.
Priljubljena izletniška točka je cerkvica svetega Petra nad Begunjami. Kratka pot s strmim vzponom nagradi pohodnika z nepozabnim razgledom na Radol’co, Bled in Triglav.