Fižol v Radovljici: od njive do lonca

VEGERILA JE EKOLOŠKA KMETIJA, ki ima svoje njive v okolici Hraši. Vodi jo Tilen Praprotnik, sprva z ljubiteljskim vrtnarjenjem, ki je sčasoma preraslo v kmetijstvo, se ukvarja že kakšnih 30 let.

»Počasi se z enega obrobja Hraš selimo na drugo obrobje vasi. Zakaj? Zaradi vode. Tu je nimamo dovolj,« pojasni, ko se le lučaj od glavne ceste, a hkrati dovolj umaknjeni od zvedavih pogledov, sprehodimo po travniku. Del travnika je spremenjen v njivo, na kateri je trenutno še vse mirno, na enem delu se pasejo ovce, svoj košček zemljice imajo tudi kokoške. Oboje imajo na voljo razgled na prostrano naravo z vrhovi Karavank na eni ter obrisom Julijskih Alp in Jelovice na drugi strani.

»Trenutno imam devet ovac, a čreda se bo kmalu povečala. Ovce niso tu za prodajo, ampak zaradi vzdrževanja travnika – so kosilnica in hkrati trosilec,« se nasmehne sogovornik. Čreda ovac se na travniku seli: dan ali dva se pasejo na enem koščku njive, nato Tilen Praprotnik njihovo ogrado pomakne drugam. Podobno se na vsakih nekaj dni selijo tudi kokoške, ki domujejo v večjem pomičnem kokošnjaku.

Tilen Praprotnik danes obdeluje šest hektarjev zemlje, ki se raztezajo na treh lokacijah v okolici Hraš. Na njih goji kar 60 različnih vrst ekološko kontrolirane zelenjave, ki jo lahko kupci med sezono pri Tilnu Praprotniku naročimo prek tedenskih zelenjavnih zabojčkov, kupimo prek Zadruge Ajdna ali pa ujamemo v trgovini Dobra misel (Železniška ulica 5, Lesce).

»Zabojčki niso na voljo vse leto, temveč zgolj takrat, ko zelenjava raste, torej med koncem maja, začetkom junija in koncem novembra. Prav tako nimam odgovora na vprašanje, koliko so težki zabojčki, saj vedno gledam predvsem na to, da je v njih vsaj deset vrst različne zelenjave,« oriše Tilen Praprotnik letni ritem ekološke kmetije Vegerila.

No, med zelenjavo, ki raste na njivah Vegerile, je tudi fižol. Točneje: vsako leto so tu tri različne sorte fižola, vzgojene po ekoloških načelih kmetovanja. A ta fižol ni namenjen za v lonec, temveč se spremeni v semena, ki potujejo do vrtičkarjev po vsej Sloveniji.

Fižol, vzgojen za seme na ekološki kmetiji Vegerila, gre torej v Semenjalnico, kjer ga shranijo, razdelijo v vrečke ali tulce in posredujejo tistim, ki bi na domačem vrtu radi imeli stare slovenske sorte fižola in graha, vzgojene po principih ekološkega kmetovanja.

SEMENJALNICA ima prostore v Čebelarskem centru Gorenjske in prav tam smo se v zanimiv pogovor zapletli z agronomko dr. Majo Kolar, ki je motor gorenjske hranilnice ekoloških semen.

Takole strne bistvo: »Glavni namen Semenjalnice je vzpostaviti lokalno pridelavo ekoloških semen in hkrati ohranjati stara semena.« Ta na njivah trinajstih kooperantov, med katerimi je tudi že omenjena Vegerila, zrastejo po načelih ekološkega kmetovanja.

Trenutno v Semenjalnici najdemo osem različnih sort eko semen fižola in graha. Od fižola so tu nizke sorte zorin, helios in majdin, nato imajo še visoke sorte fižola blauhilde, klošter in neckargold, zatem pa je tu še grah sort ambassador in karina. Načrtujejo, da se fižolu in grahu v bližnji prihodnosti pridružijo še semena druge zelenjave.

In zakaj bi za domači vrtiček izbrali semena iz Semenjalnice? »Opazili smo, da so naše sorte fižola in graha prilagojene našemu okolju, našim vremenskim razmeram. Semena niso bila obdelana s pesticidi in mineralnimi gnojili, temveč so zrasla na ekološki način. So vitalna, polna življenja,» pravi dr. Maja Kolar.

Če vas je zamikalo, da bi katero od starih sort zasadili na domačem vrtičku, morda še ta informacija: ekološka semena lahko naročimo po spletu ali pa se oglasimo v trgovini Čebelarskega centra Gorenjske (Rožna dolina 50a).

In še tretja, s fižolom tesno povezana postaja našega pohajkovanja po radovljiški občini: GOSTILNA PRI JARMU, ki jo najdemo na začetku Krope, nasproti tovarne Novi Plamen. Gostilno, katere korenine segajo v 18. stoletje, že 35 let vodita zakonca Avsenik, Urška in Andrej. V kuhinji Gostilne pri Jarmu nastajajo tipične kroparske jedi, med katerimi je tudi Fržolovc (fržolova enolončnica). Od domačih jedi se radi pohvalijo še z žonto (narejeno iz govejih jetrc) in sladkulcami (sladke pletenice). Vse omenjene jedi, zraven pa še marsikaj zanimivega, povezano z dediščino prehrane v Kropi in Kamni Gorici, so domačini pred kratkim zbrali v glasilu Vigenjc, ki ga vsako leto izdaja Kovaški muzej Kropa.

Sicer pa so v Kropi, drobnem gorenjskem kraju, kjer živi blizu 800 prebivalcev, iskreno ponosnih na kovaško in kulinarično tradicijo. Tudi zato je lokalno kulturno in turistično društvo skupaj s kroparskim kovaškim muzejem in Gostilno pri Jarmu pripravili projekt Pokus Kropo, s katerim želijo obuditi in predstaviti kroparsko tradicionalno kulinariko.

Morda še to: če so vas zamikale enostavne, a sila okusne kroparske jedi, pokukajte tudi v Špelino shrambo, kjer najdete tudi fržolovc po receptu Urške Avsenik iz Gostilne pri Jarmu. 

Vsebina je nastala v sklopu projekta LAS "EKO Okusi Slovenije", ki je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Za vsebino je odgovoren Javni zavod Turizem in kultura Radovljica. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vir financiranja: Evropski skmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)